Ali se smernica o preglednosti plač že uporablja za javno upravo?

Javna uprava je lahko že zavezana, zasebni delodajalci pa še ne

Direktiva o preglednosti plač velja za javno upravo in poljavni sektor morda že delno, čeprav slovenski zakon o izvajanju še ni sprejet. Rok za prenos direktive je bil 7. junij 2026 in je že potekel. Takoj ko ta datum mine, za državo velja drugačna načela kot za zasebne subjekte: direktiva lahko pod določenimi pogoji neposredno deluje proti državi, ker je država tista stranka, ki bi jo morala prenesti. To torej zadeva ministrstva, občine, županije, neodvisne upravne organe in inštitucije, ki spadajo pod javno upravo ali so z njo povezane.

Za zasebne delodajalce je drugače. Zakon o izvajanju direktive o preglednosti plač (predlog zakona 36949) se še obravnava v državnem zboru; plenarni razpravi in glasovanju se še morata zgoditi, izjasniti se mora tudi senat. Dokler tega zakona ni, direktiva ne deluje neposredno med zasebnim delodajalcem in delavcem. Za večino podjetij v Sloveniji torej plne iz direktive še ne veljajo, čeprav je rok za prenos že potekel.

Pravna podlaga: člen 2 in predlog zakona 36949

Člen 1 in člen 2 direktive (EU) 2023/970 določata predmet in obseg uporabe: direktiva se nanaša na delodajalce v javnem in zasebnem sektorju brez izjem za javno upravo. Da je rok za prenos 7. junija 2026 potekel, medtem ko je slovenski zakon o izvajanju še v parlamentu, je ugotovljeno v predlogu zakona 36949: sodniki naj od takrat razlagajo nacionalno pravo skladno s smernicami direktive, delodajalci v javnem in poljavnem sektorju pa so lahko že neposredno vezani na direktivo, medtem ko direktiva ne deluje neposredno med zasebnim delodajalcem in delavcem.