Ali smem zaposlenim prepovedati, da govorijo o svojem plačilu?

Zaveza o molčanju o plači je v nasprotju s pravico do informacij

Ne, splošna prepoved pogovora s kolegi o lastni plači se ne ujema dobro s smerjo, v katero se giblje zakonodaja. Direktiva daje delavcem pravico, da zahtevajo povprečno raven plačila v njihovi kategoriji enakovrednega dela, razčlenjeno po spolu. Ta pravica je vredna kaj le, če si delavci medsebojno lahko primerjajo, kaj zaslužijo — klavzula o molčanju podriva ravno namen, za katerega je ta pravica do informacij namenjena.

Za nizozemske delodajalce je situacija trenutno negotova. Zakonski predlog, ki bi to pravico do informacij postavil v nizozemsko zakonodajo, je še v obravnavi pri Drugi komori in zato še ne velja za zasebne delodajalce. Pogodbena določba o tajnosti glede plače zanje trenutno ni izrecno prepovedana z zakonom. Za delodajalce v javnem in poljavnem sektorju je drugače: ker je rok za prenos direktive potekel, so lahko že neposredno vezani na direktivo. Sodniki pa morajo od takrat naprej obstoječi nacionalni pravo, vključno z Zakonom o enaki obravnavi mož in žensk, toliko kot je mogoče razlagati v skladu z direktivo.

Kje to izhaja: člen 7 direktive in status zakona

Jedro odgovora izhaja iz člena 7, odstavka 1, direktive (EU) 2023/970, ki daje delavcem pravico zahtevati povprečno raven plačila na kategorijo, razčlenjeno po spolu — pravica, ki bi ji zaveza o molčanju o lastni plači stala v poti. Da ta pravica še ne velja kot obvezna dolžnost zasebnih delodajalcev, izhaja iz statusa zakonskega predloga za izvajanje direktive o preglednosti plač: vložen 21. maja 2026, še ni obravnavan v plenarnem zasedanju in zato še ni v veljavi. Da sodniki medtem že morajo razlagati v skladu z direktivo in da je javni sektor že neposredno lahko vezan, izhaja iz preteka roka za prenos direktive 7. junija 2026.