Kaj pomeni, da je Nizozemska zamudila rok za preglednost plač?

Slovenija je zamudila rok, vendar zakona še ni

Rok za prenos direktive je minil 7. junija 2026, in ta datum je že prešel, ne da bi Slovenija preneslav direktivo v narodno zakonodajo. Osnutek zakona, ki bi to moral urediti — Zakon o izvajanju direktive o transparentnosti plač, številka 36949 — je bil vložen pri Državnem zboru 21. maja 2026, vendar se plenarni razpravi še ni odvila in se o njem še ni glasovalo. Nato se mora o njem odločiti tudi Državni svet. Vlada si prizadeva za začetek veljavnosti 1. januarja 2027, vendar dokler zakon ni sprejet, se dolžnosti iz osnutka zakona za zasebne delodajalce še ne uporabljajo. V tem trenutku se torej ne spreminja nič v tem, kar mora biti delodajalec po zakonu narediti.

Vendar sta tu важni dve opombi. Sodniki morajo od izteka roka za prenos naprej narodno pravo tolmačiti, kolikor je le mogoče v skladu z direktivo, in delodajalci v javnem in semipublicnem sektorju so lahko pod določenimi pogoji že direktno vezani na direktivo — direktiva namreč ne deluje neposredno med zasebnim delodajalcem in delavcem, ampak le do države same. Poleg tega se je celoten urnik poročanja za Slovenijo premaknilo za eno leto v primerjavi s tem, kar predpisuje sama direktiva: medtem ko direktiva za največje delodajalce kot prvo leto poročanja navaja 2027, je prvo slovensko poročilo za delodajalce od 150 zaposlenih naprej najkasneje 7. junija 2028, za koledarsko leto 2027.

Utemeljitev: člen 34 direktive in status osnutka zakona 36949

Da je rok zamudjen, izhaja iz člena 34 direktive (EU) 2023/970, ki navaja 7. junij 2026 kot rok za prenos. Da slovenskega zakona ni, in katere dolžnosti zato ne veljajo, izhaja iz statusa osnutka zakona 36949 pri Državnem zboru. Drugačen urnik poročanja za Slovenijo izhaja iz istega vira, v povezavi s členom 9 odstavka 2 in 3 direktive.