Prepoved vprašanja kandidata, kaj sedaj zasluži ali kaj je prej zaslužil, velja v celotni Evropski uniji. Direktiva to predpisuje kot minimalni standard. Kar se razlikuje, je to, kako je vsaka država članica to vključila v nacionalno zakonodajo: kdo je natančno vezan na prepoved, ali se uporablja tudi za zunanjo agencijo za zaposlovanje, ki vodi pogovor v imenu vas, in kako nadzorni organ ravna, če se to kljub temu zgodi.
Za podjetje, ki se zaposluje samo v Sloveniji, je to akademsko vprašanje. Za instalacijsko podjetje s poslovnom enoto v Nemčiji, kadrovskega vodje, ki prosto mesto ponuja v več državah hkrati, ali pisarno, ki sodeluje s panevropsko agencijo za zaposlovanje, je to praktično vprašanje. Besedilo ogledaja je lahko enako povsod, pogovor ob prijavi ne nujno.
Kaj direktiva določa in kaj ne
Direktiva prepoveduje delodajalcem, da kandidate vprašajo o njihovi trenutni plači ali zgodovini plačevanja, in zahteva, da se podatki o plači kandidata, ki jih ima delodajalec že na voljo, ne uporabljajo za določitev ponudbe. To je standard, ki ga morata izpolniti vse države članice. Država članica se lahko pomakniti naprej od tega standarda, na primer z razširitvijo prepovedi tudi na fazo razporeditve, ali z izrecnim navedanjem agentov v zakonski besedilo poleg samega delodajalca. Ali in kako to naredi neka država, je v nacionalnem zakonu za izvedbo, ne v direktivi.
To pomeni, da je odgovor na vprašanje »ali je to dovoljeno« v eni državi članici malo drugačen kot v drugi, čeprav je izhodišče enako. Za natančno besedilo v posamezni državi je nacionalna zakonska besedila ali lokalni pravni svetovalec pravi vir, ne splošna primerjava.
Zakaj se razlike po državah pojavljajo
Razlika je redko v principu in pogosteje v njegovih robovih. Nekatere države članice so imele že pred direktivo podobno prepoved, na primer v določenem sektorju ali na podlagi sodne prakse, in so novo pravilo primerjale nanjo. Druge države članice prepoved uvajajo prvič in se morajo odločiti, kako strogo jo oblikovati: velja le za delodajalca ali tudi za vsakogar, ki vodi pogovor v imenu delodajalca. Tudi vprašanje, kdo opravlja nadzor in kako nadzorni organ oceni kršitev, je prepuščeno vsaki državi članici.
Poleg tega se hitrost izvajanja razlikuje. Država, ki je dosegla rok, že ima besedilo; država, ki je še v postopku, včasih deluje s predlogom zakona, ki se lahko spremeni, preden se sprejme. Za tiste, ki se zaposlujejo v več državah hkrati, to pomeni, da so pravila za eno poslovno enoto že fiksna, za drugo pa še nista dokončna.
Kaj to pomeni za zaposlovanje čez mejo
Praktična posledica ni ta, da potrebujete drugačno politiko zaposlovanja za vsako državo. Številne organizacije se odločijo, da se držijo najstrožjega standarda, ki obstaja v podjetju, in ga uporabljajo povsod. To preprečuje, da bi se mora oseba, ki vodi zaposlovanje, na posamezno državo spomniti, katero vprašanje je tam dovoljeno in katero ne. A to je nekaj, kar je treba storiti zavestno, ne kot predpostavka.
Napake se pogosteje dogajajo ne pri neposrednem vprašanju »kaj sedaj zaslužite«, temveč pri posredni različici: vprašanje o željeni plači, ki ima dejansko isti učinek, ali vprašanje, ki je postavljeno preko eksterne agencije, brez da bi imel delodajalec vpogled vanj. Pri zaposlovanju čez mejo je slednje pravo področje pozornosti, ker naročnik ne vodi pogovora vedno sam.
Kaj si lahko predhodno razjasnite
Za tiste, ki želijo vedeti, kako so pravila v določeni državi urejena, je nacionalni zakon o prenosi izhodišče, ki ga dopolnjuje razlaga pristojnega nadzornega organa v tej državi. Splošna primerjava med državami je izhodišče za videnje, kje je treba usmeriti pozornost, ne pa nadomestek zanjo.
V bazi znanja Payria je za vsako temo razčiščeno, kaj ureja sama direktiva in kaj je prepuščeno državam članicam, z navedbo kraja v uradnem besedilu. To je dobro izhodišče za videnje, ali je kaj že določeno ali je še v gibanju. pregled baze znanja po temah daje tam prvo sliko.
Če želite hitro vedeti, ali to velja za vašo situacijo, na primer ker se verbujete v več državah EU, vam brezplačna preverka da prvo smer. v nekaj vprašanjih vidite, kje ste traja nekaj minut in ne zahteva računa. Kako je prišlo do tega rezultata, je razloženo na strani, ki prikazuje, od kod so informacije: kako Payria sestavlja informacije.
Če imate vprašanje, ki ga ni neposredno v bazi znanja, je velika verjetnost, da je bilo že postavljeno. pregled pogostih vprašanj med drugim obravnava, kako se razlike med državami spremljajo, čim se zakonodaja spremeni.
Ta članek opisuje, kako se direktiva in nacionalna prenosa nanašata druga na drugo, ne pa kako se to odraža v vaši lastni praksi zaposlovanja v določeni državi. Za to oceno je nacionalni zakonski besedilo ali pravnik na mestu pravi način.